Divja jaga
Med neme krpice megle nad reko
zarežejo peruti zgodnje čaplje,
kot da bi trgale z valov obleko
in golost vod povleče nase kaplje,
razburi se v šepetu suho trsje,
iz gnezda šine gos, zavpije raca,
v bližini poka staro prhlo lesje
in v mivko seže tiha pasja taca.
Hrumeči strel razpara zrak poln straha,
otožni čivki v gnezdih se vrstijo,
med vzhodom sonca lovec lovcu maha,
ob puškah mrtve ptice zableščijo.
Po topli sobi smrti svat koraka,
in ni ga tam, kjer zemljo kri namaka.
Sonet lirskega izpeva; gladko ti tečejo verzi! Ni kaj, vedno navdušiš, Poetesa Irena, s to težko, pesniško obliko. Hvala ti!
Z lepim pozdravom,
Sašo
Top, Irena! Bravo!
Sašo, hvala za tako lepe besede. Naj bo nedelja ravno prav nedeljska :)
lp
pi
Hvala, Jernej.
Ja, tudi topovi ;)
lp
i
Hvala, Svit-
In ti čivki zmeraj nekje, že stoletja. V nekatera gnezda pa padajo zlatniki.
lp
pi
Čestitke k sonetu tudi z moje strani,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 06. 05. 2022 ob 19:20
- Prebrano 500 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 261.53
- Število ocen: 15