mokre so trave listje debla dračje
vse se je zaprlo v molk
veje so se v sramu pobesile
in zavrgle pohotne cvetove
dolge vijugaste poti
izginjajo v težko sivino obzorja
nič ne obljublja
trohnoba se zariva med korake
ki so nehote pohodili
speštanega močerada
iz lukenj se plazijo gnus vzbujajoče
gibljive palčke
gladino molka razburka
krik neznane ptice
in vzklik otroka
o kako se svetijo krave
žalost se preliva v pljuča
v plitke dihe
tu in tam jih
preseka globok vzdih
tam v temi vlage
pa se seme iztisne v kal
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!