Ugasli dan

Ko se povlečem med skrivnosti varne postelje
še preden pade noč si zaželim da me zažariš
tako hladnega in usojenega preden zamrzne luna
in nama ne odzvonijo jeklene želje v zraku
 
ti moja ženska tisočerih obrazov noči a goloroka
z verzi kričavega vetra in omamljeno dušo
objemi me zdaj da se ne skrivam v varnem pristanu
naj me preplavijo skrite želje ko se mi razpreš
 
z mehko žalostjo bežijo prostranosti teles
obsijanih z žarečim sijem ki se kopljejo v znoju
čakajoči da me potegnejo v daljave omotičnosti
 
a ostanejo želje da se zamotam vate s krili reveža
kje si ostala okrašena s svojimi ustnicami ki rinejo vame?
zaspal bom utrujen od skrivnostnih pričakovanj.

Suzana Kavka

Komentiranje je zaprto!

Suzana Kavka
Napisal/a: Suzana Kavka

Pesmi

  • 06. 05. 2022 ob 11:05
  • Prebrano 241 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 123.68
  • Število ocen: 4

Zastavica