MY FAMILIAR
Kdo si, ki se sprehajaš z mano
po davnih dneh in skozi smeh
in stresaš mi na živo rano
prgišče besov in uteh?
Učiš me formul razodetja.
Režiš se, ko se zmotim znova.
Podajaš lažna mi verjetja:
V naslednjem krogu boš kot nova.
Neusmiljeno poznaš me, vrtaš
vame in si me razlagaš,
kot nož vzdolž hrbtenice škrtaš,
ko moje grehe strogo vagaš.
Potem me potrepljaš po glavi,
mi rečeš, da sem še kar v redu,
da sem prijazna po naravi
in ne preslaba po izgledu,
nakar ponikneš. Za teboj
ostanejo samo polenca.
In že greš znova z mano v boj.
In tokrat prepoznam te, Senca.
Interpretaciji lahko prisluhnete tukaj:
https://www.facebook.com/aleksandra.kocmut/videos/3794301897360926
Kerstin, uhvatila si se u opasno kolo, ali - dobro igraš! Bravo!
(Malo srbščine, za vajo).
Lp, Maki
Alex... Tole je vrh! Bravo!
Kerstin, v poeziji so res vse sobe tvoje ... hvalaaa za dragocenost, ki nam jo podarjaš tudi s pesmijo;)))
Čestitke in lep pozdrav,
koni
Maki, Jernej, Koni - hvala!
Igrat ću do kraja. :)
"Čista skleda ni uteha -
pranje se nikdar ne neha."
Toliko sebe sem zmlada dala v Senco (tudi svoje dobre aspekte, kar je značilno za posledice travme), da sem v Iz razbeljenin o sebi zapisala: "Nihče na svetu ni te videl žive."
A še sem živa. In tudi Senca je še tu, zdaj hodiva z roko v roki, naučila sem se še kar dobro preskakovati njena polenca. :)
Evo, ena mini psihoizpoved po dolgem času, hahaha.
Bodite dobro, objem!
Bravo! Pesem tako polna osebne izpovedi, ki je zdravilna. Naše sence so z nami, samo videti jih moramo. Uteha ali pogrom, odkritje ali kamuflaža? Racionalizacija ali priznanje ...
Popolna rima in metrična shema sta tu dodana vrednost in ne sami sebi v namen.
Ko, Lidija
Hvala, Lidija!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleksandra Kocmut - Kerstin
- 03. 05. 2022 ob 21:09
- Prebrano 941 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 277.48
- Število ocen: 10