je sonce kot kolovrat ki oblake prede
včasih žge
a nič ne peče kot besede brez svetlobe
in temne niti njihovih sledi
kot gumbnice molčeče žde
zapenjajo nas vase
kjer sklonjeni in zogleneli rišemo po dnu
kresnice
pod snopi pokošenega
kjer ovenijo

izviri domišljije, ver, želja

kakor privid se razkadijo, kot meglice
tam z zadnjo iskro najdem pot iz raskavih robov
in grem
spet v tvoj modrikast molk
izvir vseh zor
domov

pi - irena p.