KO VEST SPREGOVORI

Kot vsa svetloba vezana je s soncem,
naj duša moja le živi z vestjo,
če vezana bo s hladnim umom,
pred smrtjo strah ji dalo bo telo.

V telesnost duša je vrojena,
a ne zato, da bi živela zanj,
zakaj bi vézala se s smrtnim grehom,
saj sta meso in um rojena zanj.

Na zemlji je dobila novo možnost,
da najde pot do večnostnih razdalj,
pred mnogimi eoni v teh je že živela ...
a le v telesu izve, če ji do njih je mar.

Nihče nam ne pomaga na tej poti,
vsak sam spoznava s časom moč želja.
Če v duši biva strah mesa pred smrtjo,
naj ve, da je še daleč od Boga.

Sprehajam se po notranjih planjavah
teh svojih misli in želja in sanj,
Ob stalni borbi najti vrata iz teme,
je v srcu vest, ki polna je duha.

tomi