V zmedi šepetov
te vprašam
ti kaj zadišim ko me ni
ko zamaknjeno tavam po črti življenja
te vprašam
me potrebuješ ko se vrtiš sam v tisti postelji
te vprašam
ko zaplujem z valovanjem vetra v čutnem zraku
ko zanihajo še ptice v letu
kot poletje v žarenju žit
te vprašam
me umiješ vso s poljubi bleščic
z lepljivo melodijo globin oceana
te vprašam v šepetu
ko pred večerom ranljivo drsim
prebudi me ko bom s sanjami
in zveži z gostim mrakom najine noči
da te nikoli več ne vprašam.
Suzana Kavka