Poštevanka
Napiši mi preprosto pesem,
nariši verzov gromki smeh,
poberi črke tam na tleh,
postani veder spet, ne resen.
Je čas veselja dan za dnem,
v vsaki urici, minuti,
trenutki vredni so, to vem,
še lepše moja misel sluti.
Razsipaj sonca žarke vroče
in lunin sij si vase ujemi,
tek rek, potokov si zajemi,
vse to je, veš, zelo mogoče.
Dotakni zvezd se, repatice,
Saturnu zlošči bel obroč,
počeši vseh svetov meglice,
ostani še, ne hodi proč!
Nekje tam daleč je resnica.
Prebiva večna, dobrotljiva,
razdaja vsem se in ne skriva,
da vsakomur je dosegljiva.
Taka romantična, lepa ...
Lepo bodi, Stojan
Poslano:
29. 04. 2022 ob 13:54
Spremenjeno:
30. 04. 2022 ob 07:18
Stojan, hvala! Jaz bi dodal še .. optimistična in preprosta.
Lep dan tudi tebi!
B.
Pa ja, samo pravijo da so take sposobne pisati le ženske, ampak to očitno ne drži :-)
Ah, stereotipi ... Ne drżi.
Pozdrav
B.
Lepaaaa (*_*)
Všeč mi je in kot praviš sam;
je optimistična.
Evo, takole se je mene dotaknila v strnjeni obliki:
postani veder spet, ne resen.
vse to je, veš, zelo mogoče.
Nekje tam daleč je resnica.
razdaja vsem se! Se ne skriva.
Prav vsakomur je dosegljiva!
Lep pozdrav, Marija
Ps.: Upam, da mi ne zameriš, ker sem si pri zadnjih dveh verzih privoščila malo (pesniške) svobode. To ne pomeni, da bi bilo originalu treba kaj spremeniti.
Prevzel me je le en tak droben, upajoč plamenček.
Marija, hvala za tako topel odziv. Všeč mi je tvoja verzija! Sporočilnost pesmi je vedno pomembna, kajne? Optimizem potrebujemo.
Lep pozdrav, lep konec tedna!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
- 29. 04. 2022 ob 08:15
- Prebrano 511 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 174.39
- Število ocen: 6