Škratonevihta
Na travniku, polnem marjetic,
ležita dva škrata lenuha.
Mezinci štrlijo iz čevljev,
dva hribčka – dva gola trebuha.
Tam v senci, pod vejo drevesa,
glasno si vsak svojo smrčita,
med pridnim brenčanjem čebelic
vsak svojim se sanjam režita.
Na veji sedita dva kosa
in gledata škratjo idilo.
Napenjata ostra pogleda,
če najde se kaj za kosilo.
Med škratoma, prav na sredini,
se nekaj neslišno premika.
Oba zastrmita se v črva,
pozabljena vsa je olika.
Spustita se tja med trebuha
po svoje okusno kosilo,
a to se je, sreča v nesreči,
pod škratovo zadnjico skrilo.
Takrat je močno zagrmelo,
se v hipu nebo je stemnilo.
Začelo je sveže pršiti,
in škrata je to prebudilo.
Črviček se splazil je v zemljo
in škrata sta urno zbežala,
med močnim pomladnim nalivom
dva kosa sta lačna ostala.
Te tvoje škratodogodivščine so zelo ljubkeeee, prava poživitev na portalu, draga Sabina
(*_*) (*_*)
(•>
Lep dan, Marija
Hvala, Marija, se kar tihotapijo:)) Pozdravček, S
Hvala, Branka, deževni pozdravček, S
Tudi pesmica iz škratoserije je prav luštna:)
Hvala vsem, bom počasi dala škrate spat;)) Lepe poletne dni, S
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: platanas
- 28. 04. 2022 ob 07:45
- Prebrano 524 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 49.94
- Število ocen: 5