Ko si pretrpel križ
V žepu globjem od vsega
v ogrlici dni
visiš obešen in razpet
Leta se niso premaknila
in vidiš se na obeh straneh
podobe
Vojaški škorenj sveta
veter od zvezde do zvezde
V vse je oblečen človek
Krona iz trnja
venec iz cvetja
Gledam in ne sanjam
ne vem in vidim
Dotaknem se rane
kot nejeverni Tomaž
da bi sebe prepričal
Od gore do neba
razdalje govorijo
ničesar ni
Reka izginja
prestopa bregove
tvoj molk
tvojo smrt
a leta se niso premaknila
deček greš
in starec
skozi rane
v brsteče razkošje pomladi
Ko si pretrpel križ, pogled postane širok, misel pa globoka.
Lepa!
lpb
Krščanski teologi imajo Kristusov dogodek za središče in osmišljenje zgodovine. Včasih si predstavljam, da smo leta nič, ali da je vedno prisotno. Neka perspektiva pač.
Zgovoren molk.
Hvala za lep komentar in lp.
m
Ja, perspektiva je v cvetoči pomladi ...
Damjana, hvala za odziv. Prihajajo toplejši časi, vse je nekako lažje. Bodi pomladna, lahkotna ...
Lp, m
Nekatere stvari se zdijo s perspektive človeškega življenja večne . všeč mi je tudi zaključek pesmi, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana in lep pozdrav.
m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 28. 04. 2022 ob 00:55
- Prebrano 670 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 141.52
- Število ocen: 10