Ne smej se mladosti i ti ćeš pojesti taj prah neminovnosti
Lale i narcisi u dvorištu
Isprepleteni brezama
I jorgovan, ljubičastim dostojanstvom
Ostariće
I kamen, veruj mi
(ne misli da neće)
i naši mili i voljeni
Ne smej se mladosti i ti ćeš pojesti taj prah neminovnosti
Cvetovi magnolije padaće pod starim pegama
I jeleni u poljima požaliće se drugima da im je koleno negipko
Vreme za koje kažu da ne postoji
već ispisuje sitnu boru tik do oka i boji srebrom vlas
Ne smej se mladosti i ti ćeš pojesti taj prah neminovnosti
Ponavljaće ti priče sedokosi
Grliće te rečima ako drhtavim rukama ne mogu
Takve ih na grudi priviti
ruke stare ljubiti, čašu prineti…
nema tu filozofije
samo srce što kaže
ako je pravo
Ti koji znaš sve ovo neću te imenom osloviti
Jer srce ti je baš takvo
Ostariće
I kamen, veruj mi
(ne misli da neće)
i naši mili i voljeni
Ne smej se mladosti i ti ćeš pojesti taj prah neminovnosti
Jelena Stojković Mirić
naracisi > narcisi
Ili možda nisam u pravu?
Inače - dobra!
LpM
U pravu ste - narcisi.
Greška u kucanju.
Hvala na komentaru.
Lp.
Veliko hvala.
Lp
Imenitna pesem o staranju, ki je tako naravno in ki ga kot takega lahko sprejmemo šele, ko pride ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana.
Lp
Jelena, izvolite moj poskus prevoda:
https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/165210/postarali_se_bodo
LP, Marko
Hvala Marko, prijatno ste me iznanidili.
Lp
Jelena
Me veseli : )
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jelena Stojkovic Miric
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!