Ko zadišiš po pomladi
in jo začutim na svoji koži
tako toplo in vlažno
v pisanih barvah okusov
v zadregi grem po njeni sledi
ki se plazi mimo mene
kot mlade trave pred dežjem
in cvetovi padajo name
s svojo mehko žalostjo
a se uspem vzdržati pojedine
darovane le meni kot dolgi trenutki
pred meseno združitvijo
takrat z razširjenimi perutmi ugotovim
da je tvoje ime
pomlad.
Suzana Kavka