Samo deset poti okoli sonca

naju je ločilo

od ciganskih violin

in nenasitnih poljubov

v stari budimpeški krčmi.

V premajhnem življenju

sem trepetaje spremljala odhode karavan.

Spraševala nebo,

ali bo zvezda,

ki jo boš sredi puščavske noči smehljaje se ujel v dlan,

tvoja dobra sestra.

Razporedila sem se po usodi,

nekaj sebe skrila med strani nikoli do konca prebranih romanov

in v hrepenenje slabo negovanih lončnic.

Prej bi se morala srečati,

mi je povedala Ana Karenina,

kot bi mi razlagala vozni red vlakov.

Sprašujem se,

ali je morda možno kako

zamenjati smer?

Polona C. Pegan

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
24. 04. 2022 ob 17:08

Lepo je, če se lahko malo sami razporedimo po usodi ... A tudi Ana Karenina ni imela pojma o menjavi smeri ... 

Pesem polna hrepenenja a tudi resignacije, ki je velikokrat dobra podlaga za odlično poezijo.

LpL

Zastavica

Polona C. Pegan

Poslano:
24. 04. 2022 ob 19:53

Dober komentar, Lidija. Hvala.

Lep večer! Polona


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Polona C. Pegan
Napisal/a: Polona C. Pegan

Pesmi

  • 18. 04. 2022 ob 18:26
  • Prebrano 272 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 216.1
  • Število ocen: 8

Zastavica