Kako boli vse ,
od večnega čakanja,
tako že dolgo čakam,
da je v pozabo šlo-
kaj že čakam?
Ne strastnih noči
v skritih logih temnega neba,
samo besedo tvojo čakam,
besedo,misel, tvoj obris,
senco tvojo v mavrici na nebu,
tvoj mavrični odtis
Včasih, se ti skrijem,
zabrišem vse sledi,
poniknem in se razpršim
v strahu, da te v silni vnemi ne zdrobim,
da ti z objemom hrepenečim sape vse ne vzamem,
da te ne izgubim.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!