Nema slika

Jutro rano. Tam, kjer sem doma.

Le mir prebuja bele balerine.

Tu, tam, preko zardelega neba

par belih kril v neznano tiho šine.

 

V robustne skale  val za valom kljuje.

Vmes pene, kot, da šepetajo,

prignane od kdo ve kje, se vdajo

v razpokah belih rok, kjer čas domuje.

 

Ves topel, lepek, komaj porojen,

priplava vonj, ki nosi cvetje sivke

in tam na nabrežini, glej,

odtis sledi v drobnih zrnih mivke.

 

Zeleno, zdi se mi, da se spreminja.

Odtenki modre, bela se zariše,

v daljavi rdeče strehe, hiše ...

Pogledam stran in kolorit izginja.

 

Kot ulit obraz in tanek trak v laseh.

Pogled je miren, skoraj kot portret

in takt je hoje blagi menuet ...

Zdaj levo, desno, v zibajoči greh.

 

Pojiš me z ritmom belih, bosih nog.

S teboj v okvirju sem le nema slika,

nekdo, ki vabi v njej me, se odmika

a dan na dan me vklepa v vroči krog.

 

Brezinbor

Komentiranje je zaprto!

Brezinbor
Napisal/a: Brezinbor

Pesmi

  • 18. 04. 2022 ob 10:29
  • Prebrano 178 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 223.64
  • Število ocen: 10

Zastavica