
z velikimi napori se izogibam
stalni težnji drugega mene
da presojam prav vsako pojavo
znotraj ali zunaj mojega prostora
in z vsem vedenjem
o jalovosti tega početja
se mu le tu in tam izognem
in še takrat se tihotapi
okoli mene ter čaka
na šibkost ali priliko
da me zvabi v vlogo
sodnika za vsakdanje stvari
ki bi jih če bi zmogel
le pospremil čez cesto
in poslal nekam naprej
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!