kadar potemni nebo
se majhne svetle podobe
skrivnostno vpijejo v tla
in dovolijo zvezdam jokati
za težko zadušljivo zaveso
kot oglje črnega dežja
takrat ko počrni nebo
se do kosti premočena ptica
brezupno oklene tanke veje
ki se kot edina resnica
medlo svetlika
na trohnečem telesu
starega osamljenega drevesa