Prevod dela: Easter 1916

Avtor izvirnika: W.B. Yeats

Velika noč 1916

Spoznavam jih ob koncu dne

Živahno družbo zbrano

Za pultom v pubu kje drugje

V naselju ki je staro

V pozdrav pokimam z glavo

Besede vljudne brez pomena

Tako začnemo zadržano

Besede vljudne brez pomena

Preblisk – kako bom shajal

Z domislico spomina

Da družbi bi ugajal

Ki zbrana je okrog kamina

Varljivo po domače

Se vse zdaj spremeni

Je vse zdaj spet drugače

Lepota groze se rodi

 

Minili so ti dnevi

V tej dobrohotnosti

Noči prepirov –   gnevi

Njen glas v kričavosti

Presladek je njen zov

Ko mlada – nič oholo

Je s tropom lovskih psov

Ta mož s končano šolo 

S prijatl'i za pomoč

Je jezdil pegaza

Pokazal svojo moč

Zaslug vrlin izkaza

Ta čut zapreden vanj

Ta misel da te kap

In drugi mož iz sanj

Pijan neslaven trap

Napako naredil

Je mnoge prizadel

In v pesmi verz dobil

Odstopil je svoj del

In v tej komediji

Se vse zdaj spremeni

Je vse zdaj spet drugače

Lepota groze se rodi

 

Srca ojeklenela

Poleti in pozimi

Čarobno otrdela

V tej neveseli rimi

Peket konjskih kopit

Jahač – pod nebom ptice

Oblakov valovit

Spreminjajoč to lice

Oblak zdaj nad potokom

Ta hip spreminjajoči

Kopita zdrs pod robom

In konj po vodi brodi

Kokoši tonejo

Saj petelinov ni

Bolj životarijo

Zdaj kamen tam stoji

 

Ta večna žrtvovanja

Srca obremeni

Konec potovanja

Ko bomo blaženi

Se spomniti imen

Otroka kliče mati

Ko končno pride sen

Ki udom dal bo spati

Je noč to – ta temina

Kaj navček zdaj pozvanja

Ne – moja domovina

Naj vero si ohranja

Vse kar bilo rečeno

Njih sanje so poznane

Še v smrti z njimi eno

V ljubezni vrh dodane

Zame živijo – hajd

Zaslužijo si verz

MacDonagh in MacBride

In Connolly in Pearse

Zdaj – v času ki še ni

Kjerkoli bo zelena

Sprememba pridobljena

Lepota groze se rodi

dedihajka

dedihajka

Poslano:
10. 04. 2022 ob 16:59

I have met them at close of day

Coming with vivid faces

From counter or desk among grey

Eighteenth-century houses.

I have passed with a nod of the head

Or polite meaningless words,

Or have lingered awhile and said

Polite meaningless words,

And thought before I had done

Of a mocking tale or a gibe

To please a companion

Around the fire at the club,

Being certain that they and I

But lived where motley is worn:

All changed, changed utterly:

A terrible beauty is born.

 

That woman’s days were spent

In ignorant good-will,

Her nights in argument

Until her voice grew shrill.

What voice more sweet than hers

When, young and beautiful,

She rode to harriers?

This man had kept a school

And rode our wingèd horse;             

This other his helper and friend             

Was coming into his force;              

He might have won fame in the end,   

So sensitive his nature seemed,      

So daring and sweet his thought.    

This other man I had dreamed          

A drunken, vainglorious lout.           

He had done most bitter wrong    

To some who are near my heart,  

Yet I number him in the song;       

He, too, has resigned his part        

In the casual comedy;                               

He, too, has been changed in his turn, 

Transformed utterly:                                

A terrible beauty is born.                        

 

Hearts with one purpose alone         

Through summer and winter seem  

Enchanted to a stone                           

To trouble the living stream.             

The horse that comes from the road, 

The rider, the birds that range             

From cloud to tumbling cloud,             

Minute by minute they change;           

A shadow of cloud on the stream  

Changes minute by minute;            

A horse-hoof slides on the brim,    

And a horse plashes within it;        

The long-legged moor-hens dive,  

And hens to moor-cocks call;         

Minute by minute they live:            

The stone’s in the midst of all.       

 

Too long a sacrifice                        

Can make a stone of the heart.   

O when may it suffice?                 

That is Heaven’s part, our part   

To murmur name upon name,   

As a mother names her child     

When sleep at last has come      

On limbs that had run wild.        

What is it but nightfall?                  

No, no, not night but death;          

Was it needless death after all?    

For England may keep faith           

For all that is done and said.                  

We know their dream; enough              

To know they dreamed and are dead;  

And what if excess of love                      

Bewildered them till they died?   

I write it out in a verse –                

MacDonagh and MacBride            

And Connolly and Pearse               

Now and in time to be,                     

Wherever green is worn,                  

Are changed, changed utterly:        

A terrible beauty is born.  

William Butler Yeats (1865 – 1939), irski pesnik, dramatik in nobelovec. 

Bil je eden najpomembnejših književnikov 20. stoletja in vodilna osebnost irske ter širše britanske književnosti tega časa. Že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za pesništvo, pri čemer sta ga spočetka navdihovala predvsem irska mitologija in okultizem. Kasneje se je usmeril v realizem. L. 1923 je kot prvi Irec prejel Nobelovo nagrado za književnost. Je eden redkih književnikov, ki je ustvaril svoja največja dela po prejemu te nagrade.

Prevod IZ ŠOLSKIH ZVEZKOV. 1963 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

dedihajka
Napisal/a: dedihajka

Pesmi

  • 10. 04. 2022 ob 16:58
  • Prebrano 373 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 10.8
  • Število ocen: 1

Zastavica