Prevod dela: Easter 1916
Avtor izvirnika: W.B. Yeats
Spoznavam jih ob koncu dne
Živahno družbo zbrano
Za pultom v pubu kje drugje
V naselju ki je staro
V pozdrav pokimam z glavo
Besede vljudne brez pomena
Tako začnemo zadržano
Besede vljudne brez pomena
Preblisk – kako bom shajal
Z domislico spomina
Da družbi bi ugajal
Ki zbrana je okrog kamina
Varljivo po domače
Se vse zdaj spremeni
Je vse zdaj spet drugače
Lepota groze se rodi
Minili so ti dnevi
V tej dobrohotnosti
Noči prepirov – gnevi
Njen glas v kričavosti
Presladek je njen zov
Ko mlada – nič oholo
Je s tropom lovskih psov
Ta mož s končano šolo
S prijatl'i za pomoč
Je jezdil pegaza
Pokazal svojo moč
Zaslug vrlin izkaza
Ta čut zapreden vanj
Ta misel da te kap
In drugi mož iz sanj
Pijan neslaven trap
Napako naredil
Je mnoge prizadel
In v pesmi verz dobil
Odstopil je svoj del
In v tej komediji
Se vse zdaj spremeni
Je vse zdaj spet drugače
Lepota groze se rodi
Srca ojeklenela
Poleti in pozimi
Čarobno otrdela
V tej neveseli rimi
Peket konjskih kopit
Jahač – pod nebom ptice
Oblakov valovit
Spreminjajoč to lice
Oblak zdaj nad potokom
Ta hip spreminjajoči
Kopita zdrs pod robom
In konj po vodi brodi
Kokoši tonejo
Saj petelinov ni
Bolj životarijo
Zdaj kamen tam stoji
Ta večna žrtvovanja
Srca obremeni
Konec potovanja
Ko bomo blaženi
Se spomniti imen
Otroka kliče mati
Ko končno pride sen
Ki udom dal bo spati
Je noč to – ta temina
Kaj navček zdaj pozvanja
Ne – moja domovina
Naj vero si ohranja
Vse kar bilo rečeno
Njih sanje so poznane
Še v smrti z njimi eno
V ljubezni vrh dodane
Zame živijo – hajd
Zaslužijo si verz
MacDonagh in MacBride
In Connolly in Pearse
Zdaj – v času ki še ni
Kjerkoli bo zelena
Sprememba pridobljena
Lepota groze se rodi
I have met them at close of day
Coming with vivid faces
From counter or desk among grey
Eighteenth-century houses.
I have passed with a nod of the head
Or polite meaningless words,
Or have lingered awhile and said
Polite meaningless words,
And thought before I had done
Of a mocking tale or a gibe
To please a companion
Around the fire at the club,
Being certain that they and I
But lived where motley is worn:
All changed, changed utterly:
A terrible beauty is born.
That woman’s days were spent
In ignorant good-will,
Her nights in argument
Until her voice grew shrill.
What voice more sweet than hers
When, young and beautiful,
She rode to harriers?
This man had kept a school
And rode our wingèd horse;
This other his helper and friend
Was coming into his force;
He might have won fame in the end,
So sensitive his nature seemed,
So daring and sweet his thought.
This other man I had dreamed
A drunken, vainglorious lout.
He had done most bitter wrong
To some who are near my heart,
Yet I number him in the song;
He, too, has resigned his part
In the casual comedy;
He, too, has been changed in his turn,
Transformed utterly:
A terrible beauty is born.
Hearts with one purpose alone
Through summer and winter seem
Enchanted to a stone
To trouble the living stream.
The horse that comes from the road,
The rider, the birds that range
From cloud to tumbling cloud,
Minute by minute they change;
A shadow of cloud on the stream
Changes minute by minute;
A horse-hoof slides on the brim,
And a horse plashes within it;
The long-legged moor-hens dive,
And hens to moor-cocks call;
Minute by minute they live:
The stone’s in the midst of all.
Too long a sacrifice
Can make a stone of the heart.
O when may it suffice?
That is Heaven’s part, our part
To murmur name upon name,
As a mother names her child
When sleep at last has come
On limbs that had run wild.
What is it but nightfall?
No, no, not night but death;
Was it needless death after all?
For England may keep faith
For all that is done and said.
We know their dream; enough
To know they dreamed and are dead;
And what if excess of love
Bewildered them till they died?
I write it out in a verse –
MacDonagh and MacBride
And Connolly and Pearse
Now and in time to be,
Wherever green is worn,
Are changed, changed utterly:
A terrible beauty is born.William Butler Yeats (1865 – 1939), irski pesnik, dramatik in nobelovec.
Bil je eden najpomembnejših književnikov 20. stoletja in vodilna osebnost irske ter širše britanske književnosti tega časa. Že v zgodnji mladosti se je začel zanimati za pesništvo, pri čemer sta ga spočetka navdihovala predvsem irska mitologija in okultizem. Kasneje se je usmeril v realizem. L. 1923 je kot prvi Irec prejel Nobelovo nagrado za književnost. Je eden redkih književnikov, ki je ustvaril svoja največja dela po prejemu te nagrade.
Prevod IZ ŠOLSKIH ZVEZKOV. 1963Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dedihajka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!