Osamljen
Sem kakor dim iz cigareta,
ki dolgo pot v nebo si vije,
brez vsake solze sem, brez sveta,
ko misli spletam v poezije.
Poet brez čustev in besed
v kotu bele sobe bdim
in grejo misli k tebi spet,
ko osamljen spet zaspim.
Ljubim te in se tolažim,
da v jesen življenja grem
pa kljub temu se sovražim,
a zakaj še sam ne vem.
to je to protislovje zaljubljenosti, ja
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: VonMann
- 10. 04. 2022 ob 10:45
- Prebrano 290 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 70.2
- Število ocen: 2