odšel si
ne boli več
ko obračam prehojene
skale
ki se drobijo
v kamnolomu podzavesti
in postajajo drobir
nekaterim so material
za tlakovanje poti
in zapisi v kamnu
ki zglajen
postane bleščeč marmor
z vrezanimi imeni ki so
živela
Bravo, triglav. Prah smo in v prah se povrnemo.
Dostikrat se vprašam, kje so pokojni, kaj je ostalo.
Ali obstaja duh, ki vse to presega, gre skozi.
Lp, m
Kamen, kot nosilec spomina - ni večnosti!
A naše življenje je samo trenutek in tega ne zazna.
Lepa!!
Lp, Drago
... dotaknila se me je tvoja lepa pesem z elegičnim tonom pesnitve, Marija;)))
Z lepimi pozdravi,
Breda
Topel, liričen izpev besed, Poetesa Marija! Všeč mi je ta tvoj, pošten pristop, k mehkočutni poeziji. :-)
Z lepim pozdravom,
Sašo
Čestitke tudi z moje strani, všeč mi je, kako stvari (kamen, marmor) ponazarjajo človeška občutja ...
lp, Ana
Hvala, Ana.
Vsem, ki ste se s komentarjem ali z branjem ustavili ob tej pesmi, pa ♡-čna hvala.
Želim vam lep dan,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!