lahko ji rečeš zemljo krast
ali pa ristanc
vseeno
ko se zvezda
ki zareže v solzo
obarva rdeče
ko je kositrni vojak
sin matere
in igra (p)ostane
odurno zlo
izbruhaš predse
vse eno
ki se ti je kot tujek
zataknil v grlu
Čutim tesnobo, čutim duh po nesmiselni vojni.
...vojna, grob, smrt, vse to mi govori, da sem nič. Kaj sploh je to, da vidim, slišim petje ptic, da sem živ.
Sam vidiš koliko izgovorov in laži je potrebnih, da se opraviči vojna. Da bi pa laž imela moč, je potrebna samovolja, samopašnost, primitivnost..., odpad od enosti in edinosti, ki je je človeška umnost zmožna. Če bi vojna bila nekaj univerzalnega, bi bili zoper sebe in bi že zdavnaj propadli. Mislim.
Lp
Hvala za odziv Nada.
miko, močne besede, v moči besede je upanje in v zlorabi besede prekletstvo
premalo jih je, ki bi jim bilo vse eno
Dobra družbeno kritična pesem, ki postavlja v ospredje človeka.
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!