Ko se krha strah,
te skozi ozke razpoke spuščam vase.
Lupim svojo brezhibno polt,
slačim priučeno sramežljivost,
v tvoje roke izročam dejstvo telesa,
spuščenega iz okvirjev estetizacije.
Neprizanesljivo čakaš,
da stopiva preko meje,
ker veš,
da bi v blatnem gozdu skupaj valila kamenje.
Ker veš,
da bi z nogami, opraskanimi od robide,
z enako hlastnostjo zagrizla v tvoje ustnice.
Samo potomca ponavljajočih se pomladi sva,
praviš z nasmehom,
in me imaš rad.
polona je pa dirty girl
(but with a twist!) :P
V blatnem gozdu ne ostaneš čist ;)).
uh, ti se sploh ne zavedaš kolk prenesenih
pomenov
lahko ima ta 'gozd' :D
Toliko, kot želiš ... :))
i like your style, miss
urednica
Poslano:
13. 04. 2022 ob 19:00
Spremenjeno:
13. 04. 2022 ob 19:01
Všeč mi je ta ljubezenska pesem, ker je tako posebna, sveža, (dejstva telesa so imenitna besedna zveza), čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana. Za brušenje in podčrtanje.
Lp, Polona.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: poetesa
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!