
Ko se krha strah,
te skozi ozke razpoke spuščam vase.
Lupim svojo brezhibno polt,
slačim priučeno sramežljivost,
v tvoje roke izročam dejstvo telesa,
spuščenega iz okvirjev estetizacije.
Neprizanesljivo čakaš,
da stopiva preko meje,
ker veš,
da bi v blatnem gozdu skupaj valila kamenje.
Ker veš,
da bi z nogami, opraskanimi od robide,
z enako hlastnostjo zagrizla v tvoje ustnice.
Samo potomca ponavljajočih se pomladi sva,
praviš z nasmehom,
in me imaš rad.
polona je pa dirty girl
(but with a twist!) :P
V blatnem gozdu ne ostaneš čist ;)).
uh, ti se sploh ne zavedaš kolk prenesenih
pomenov
lahko ima ta 'gozd' :D
Všeč mi je ta ljubezenska pesem, ker je tako posebna, sveža, (dejstva telesa so imenitna besedna zveza), čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana. Za brušenje in podčrtanje.
Lp, Polona.
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!