iz ozadja trčiš v čelo
občutiš kamen in njegovo želo
pik
v srce
in karo rana
krvavi na tvoj križ

v korakih besed
se skriva preplašenost
ki z obrazom lakomno zre
v tla
ta pa ne odgovarjajo
samo prezirajo
naglušni zven nade

na strmini
z rdečim jezikom
iščeš pot, ki vodi
izven paviljona
in z dlanmi tkeš načrt
o samoljubju

si pregreha
si križ
si pokopališče
iz gnezda izšel kot
senca, ki prestopa sonce
in v srcu otroka
še pišeš pesmi
ki učijo ljubezen
v verzih samotnega brodoloma

brez sledi
ko morje poplavi pesek
začrtane smeri

Začrtan