MOGOČE SMO VSI BERAČI

 
Ko nebo dobi mavrično barvo ali barvo javorja
In ko po naključju zavonja po nevihti
Ali pa ko odjekne prvi strel po majhnih ljudjeh pride slovo
Iztegujem jezik po vzpetinah popkovine
Božam zapuščene otroke
Gledam skozi zaprte oči iztrošene neznance oblečene
v žulje ki mislijo da so prosjaki le tisti v cunjah
Da je brezupen vsak ki išče tihožitje
v materi zemlji
Edino rudarji zmagoslavno prihajajo iz zemlje
z nerazločljivo silhueto bleferjev ki vedo,
da bo vedno prišel nekdo ki bo ugasnil luč in ta svet
obvisel bo v temi s sršečemi lasmi
in zdrobljeno vestjo.
bb

brankicab

Bojan Foršček

Poslano:
08. 04. 2022 ob 07:52

Brankica, popravi napako, pravilno se napiše nekdo.

lp, Bojan

Zastavica

brankicab

Poslano:
08. 04. 2022 ob 08:36

Hvala Bojan, 

ne mojem zidu (fb) sem napisala kako je to poskus pisanja v slovenščini. Vesela sem, da ste me popravili. Lp 

Zastavica

Bojan Foršček

Poslano:
08. 04. 2022 ob 11:06

Dobro vam je uspelo! Moj poklon!                                        Lp,  Bojan

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 04. 2022 ob 18:26
Spremenjeno:
13. 04. 2022 ob 18:27

Imenitno, brankicab, čestitke k tvoji pesmi v slovenščini. Le nekaj lektorskih napak (za katere se ne sekiraj, tudi slovenski avtorji jih velikokrat delajo ...) - želim ti samo pomagati pri tem naporu, da pišeš v drugem jeziku:

Ko nebo dobi mavrično barvo ali barvo javorja
In ko po naključju zavonja po nevihti
Ali pa ko odjekne prvi strel po majhnih ljudjeh pride slovo
Isztegujem jezik po vzpetinah popkovine
Božam zapuščene otroke
Gledam skozi zaprte oči izrabljene (iztrošene?) neznance 
oblečene v žulje ki mislijo da so prosjaki le tisti v cunjah
Da je brezupean vsak ki išče tihožitje
v materi zemlji
Edino rudarji zmagosloavno prihajajo iz zemlje
s z nerazločljivo silhueto bleferjev ki vedo,
da bo vedno bo prišrel nekdo kdo ki bo ugasnil luč in ta svet
bo obvisel bo v temi s sršečemi lasmi
in zdrobljeno vestjo

In to sploh ni pesem, ki bi bila napisana preprosto ali s preprostimi besedami - bravo, čakam na tvoje nove stvaritve tudi v slovenščini,
lp. Ana

Zastavica

brankicab

Poslano:
21. 04. 2022 ob 08:41

Prisrčna hvala, Ana. Vesela sem da ste me popravili  in tudi, da Vam je pesem všeč. Vaš komenar (da se pohvalim vsem :) ) bom objavila na fb. In seveda, popravila napake. Še enkrat hvala za prijaznost in pomoč


Lp

Brankica

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
21. 04. 2022 ob 15:03

Čestitke, 

lp, Ana

Zastavica

modricvet

Poslano:
22. 04. 2022 ob 09:56

Dobra!

Le nekaj me bega: zakaj ena vejica in ena pika - vseh ostalih pa ni. In ponekod velike začetnice, ponekod pa jih ni (čeprav bi lahko bil tam začetek povedi).


LP, mcv

Zastavica

brankicab

Poslano:
08. 05. 2022 ob 21:30

Modricvet, veliko mojih pesmi sploh nima pik, vejic in velikih začetnic. Vejica in pika so povsem po neaključju. 

Hvala za komentar. Lep pozdrav!

Brankica

Zastavica

modricvet

Poslano:
11. 06. 2022 ob 18:07

Spoštovana brankicab, čestitke k pogumu, pisati pesem v jeziku, ki ni vaš materni jezik, in hvala za odgovor na mojo pripombo. A ta odgovor me je malce razočaral. Pričakovala sem, da boste odgovorili vsaj, da ste se tako odločili sami in ne, da je prst slučajno pritisnil znak na tipkovnici. Ko ste svojo pesem ponovno brali (in ponovno pri popravljanju), vas nič ni zmotilo, da je nekaj tam, ne da bi se za to res odločili?

V vsaki pesmi je/naj bi bil vsak znak tam z razlogom in ne po naključju.

Razumljivo je, če se pesnik odloči, da ločil ali velikih začetnic sploh ne bo uporabljal ali jih bo uporabljal po nekem pravilu. To pomeni spoštljiv odnos do jezika in hkrati nek individualen stil pisanja.

(Mimogrede: "Vejica in pika so povsem po neaključju." - v slovenskem jeziku uporabljamo dvojino: (dva) STA ............. - če po naključju tega še ne veste in se želite učiti.)

Tudi meni se primerijo napake in če kakšno zaznam, jo popravim in se trudim kot večina literatov, da bi se dogajale čim bolj poredko.

Brez zamere in lep pozdrav tudi vam.

Zastavica

brankicab

Poslano:
11. 07. 2022 ob 11:02

Poštovani Modricvet,

kako se očito nismo razumjeli (zbog moje napačne Slovenščine), kada sam napisala da su zarez i točka u pjesmi sasvim slučajno, mislila sam da je tako napisana pjesma bez interpunkcijskih znakova slobodna za čitanje i razumijevanje svako0m pojedicu i da sam sasvim slučajno ostavila ta dva interpunkcijska znaka, ali pošto sam ustanovila da bi za bolje razumijevanje iliti razumijevanje pjesme onako kako sam je ja zamislila bilo  bolje da ih ostavim, onda su i ostali. 

Što se tiče dvojine u Slovenskom jeziku, naravno da sam čula za nju i ispričavam se što sam Vam tako površno odgovorila, također na Slovenskom jeziku, iako sam takva neznalica. Čini se da je bolje, da komentare pišem na Hrvatskom, da budem razumljivija. 

Uz ispriku što kasnim s odgovorom, još jednom hvala za upozorenje i truditi ću se da više ne budem tako površna.

Lijep pozdrav 


Brankica

 

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
13. 07. 2022 ob 17:47
Spremenjeno:
13. 07. 2022 ob 17:48

Glede ločil v pesmi; lahko bi bilo tako:

Ko nebo dobi mavrično barvo ali barvo javorja
In ko po naključju zavonja po nevihti
Ali pa ko odjekne prvi strel po majhnih ljudjeh pride slovo
Iztegujem jezik po vzpetinah popkovine
Božam zapuščene otroke
Gledam skozi zaprte oči iztrošene neznance oblečene
v žulje ki mislijo da so prosjaki le tisti v cunjah
Da je brezupen vsak ki išče tihožitje
v materi zemlji
Edino rudarji zmagoslavno prihajajo iz zemlje
z nerazločljivo silhueto bleferjev ki vedo
da bo vedno prišel nekdo ki bo ugasnil luč in ta svet
obvisel bo v temi s sršečemi lasmi
in zdrobljeno vestjo  


ali:


Ko nebo dobi mavrično barvo ali barvo javorja
In ko po naključju zavonja po nevihti
Ali pa ko odjekne prvi strel po majhnih ljudjeh
pride slovo
Iztegujem jezik po vzpetinah popkovine
Božam zapuščene otroke
Gledam skozi zaprte oči iztrošene neznance
oblečene v žulje
ki mislijo da so prosjaki le tisti v cunjah
Da je brezupen vsak ki išče tihožitje v materi zemlji
Edino rudarji zmagoslavno prihajajo iz zemlje
z nerazločljivo silhueto bleferjev
ki vedo da bo vedno prišel nekdo
ki bo ugasnil luč in ta svet bo
obvisel v temi s sršečemi lasmi
in zdrobljeno vestjo

ali:

Ko nebo dobi mavrično barvo ali barvo javorja
in ko po naključju zavonja po nevihti
ali pa ko odjekne prvi strel po majhnih ljudjeh, pride slovo.
Iztegujem jezik po vzpetinah popkovine.
Božam zapuščene otroke.
Gledam skozi zaprte oči iztrošene neznance, oblečene
v žulje, ki mislijo, da so prosjaki le tisti v cunjah.
Da je brezupen vsak ki išče tihožitje
v materi zemlji.
Edino rudarji zmagoslavno prihajajo iz zemlje
z nerazločljivo silhueto bleferjev, ki vedo,
da bo vedno prišel nekdo, ki bo ugasnil luč in ta svet
obvisel bo v temi s sršečemi lasmi
in zdrobljeno vestjo.

Brankica, katera od možnosti ti je bolj blizu?
Lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brankicab
Napisal/a: brankicab

Pesmi

  • 06. 04. 2022 ob 20:09
  • Prebrano 474 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 104.04
  • Število ocen: 4

Zastavica