Znova

V nedrja nabiram

krhke breskove cvetove,

uspavam jih z ritmom srca.

Brišem solze

s poležanih tulipanov in narcis.

Njihov vlažen vonj

je še vedno pokončen.

V žepe zlagam

premražene metulje,

dotiki volne jih

spet oživijo.

Maternico odpiram

za prezgodnje čebele,

da se, lačne,

ugnezdijo v toplem zavetju.

Pijejo nektar življenja.

Z mislimi objemam

mokro perje uglašenih ptic.

Danes zvenijo

rahlo izgubljeno.

Diham ljubezen

vse do jedra matere zemlje.

Med belimi poljubi

tiho zamrmra:

»Življenje

bo preživelo …«.

 

platanas

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
04. 04. 2022 ob 18:12

krasno, 

uboge prezgodnje čebelice. Eno premrlo sem včeraj dala v kozarček s kapljico medu in jo izpustila danes, ko je malo posijalo sonce ... z upanjem, da bo našla pot k svojim, še preden se ohladi. Zato razumem. Življenje naj preživi. In bo, če nas bo veliko, ki ga bomo podprli. 

  lp, lidija. 



Zastavica

platanas

Poslano:
04. 04. 2022 ob 19:26

Lidija hvala. Toliko veselja, ko zabrenči okoli hiše, ko iz svojih hotelov za žuželke izletavajo varuhinje življenja. A zdaj je že skoraj v navadi, da tej radosti sledi zaskrbljenost zanje. Ampak bomo, skupaj znova šli v cvetenje življenja---(---@

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

platanas
Napisal/a: platanas

Pesmi

  • 04. 04. 2022 ob 14:24
  • Prebrano 417 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 271.62
  • Število ocen: 12

Zastavica