Zunanji svet jo utruja ,

z mano pa se rada sprehaja.

Ne razume množice.

Pogosto me debelo gleda,

ko se zapodim vanjo .

Takrat reče: »Ti kosmata 

konica jedrskega torpeda!«.

Ljubi toplino

in rada seje dobro .

Še raje pa se čudi, opazuje.

Pravi: »Vsak je majhno vesolje.

Prostor brezmejnih čudežev.«.

Ponavlja: »Vedno se učimo!«.

Vstani, lezi, tačko daj.

Stokrat mi je vrgla palico,

se nasmejala mojim vrgolijam.

Tisočkrat učiti se »sedi«

je »investicija v dobro«.

Edina, ki se izplača.

Bolj kot krača.

Nataša Gaši