Patmos
Nato sem videl: angel se mogočen
z neba je spuščal v bel oblak ogrnjen.
V obličje je bil ves sijoč in sončen,
stal na ognjenih stebrih je, obrnjen
k meni, na zemlji mu je noga leva,
na morju desna stala in imel je
knjižico, ki jo od Boga prejel je.
Zavpil je z levjim glasom, polnim gneva
in sedem gromov je spregovorilo.
Zapisati sem hotel sporočilo,
a angel me ustavi in mi reče:
»Resnično ti povem Čas se izteče
kmalu. To knjižico boš zdaj pojedel.«
Podal mi jo je, jaz pa sem jo snedel.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
- 03. 04. 2022 ob 16:25
- Prebrano 487 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 67.91
- Število ocen: 5
