Brnik. Miza. Kava. In adrija v vzletu.
Prepih in grmenje motorja na pisti.
Vzljubila sem Tebe tam, prav do obisti.
Ujel si me. Stkal atmosfero kometu.

Vrtim zdaj si stare komade v repeatu.
In Smokvica, vidim, med nama je rasla.
Še tam zelení, pa čeprav sva odrasla,
ko čas je obstal, sva pristala v klepetu:

vzpodbudno in pristno v neznano. Spominjam
v besedah se, Siva: Živela! Smejala

- sanjala, igrala, bila in jokala -

s Teboj sem najraje se. Zdaj to objemam.

"Ne morem tako več." Sem Ti šepetala.

- je krila zlomilo zaupanje ujedam -
Še sama prav nisem verjela besedam.
Saj našla sem v Tebi vse, kar sem iskala.



Hvala za leta in Leta poletov.

Maša GL