Ribič


smrdiš ostudna riba
a vem da
v tvojih nemirnih
žlezah koreninim
izmuzljivi govoreči stvor sem
boleče zraščen v tvoje škrge

pojil sem se v tvojem oceanu
do svoje tretje levitve
ob grozi mojih preobrazb
se je nebo slano znojilo

že pred leti je srebrni trnek
obtičal v tvojem mehkem žrelu
in potegnil sem te na suho
kjer zdaj potrpežljivo hropeš

rešitev ljuba draga
večno moja paranoja
je poimenovati vsako žival
vsako ulico vsako hišo vsaka vrata
vsako okno vsako sobo vsako mizo
vsak stol vsako omaro vsak lestenec
vsako telo vsak organ sleherno tkivo
vsako celico vsako molekulo
vsak atom vsak nasmeh vsako navado
vsako knjigo vsako poglavje
vsak odstavek vsak stavek vsak zlog
vsak glas vsako črko vsako ločilo
sleherno zanemarljivo podrobnost

ampak s hitrostjo tvojih mislih
bi tako opravilo terjalo ves čas vesolja
in od silnega napora bi se presušili oceani

te naj potem pripravim v slanem oklepu ?
ponudim najljubšim prijateljem ?

poplaknem te s požirkom žametne črnine !

brezno

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

brezno
Napisal/a: brezno

Pesmi

  • 06. 08. 2009 ob 15:58
  • Prebrano 1339 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 578
  • Število ocen: 16

Zastavica