Minil čas pravljic je in bajk veselih,

princeska je postarana gospa

in princ je zavaljeni dedec,

nekdanji očarljivi princ krat dva.

Pa škratje so že zdavnaj vsi odrasli.

Lopatke, krapmke, vedra in mladost

zamenjala nadležna je starost.

Zdaj zbrani v nekem polzaprtem domu

ob mizi stari mečejo tarok,

ta s plešo, drug tresočih rok,

so klavrna podoba dedka Grimma.

Tako je, ko pomlad zamenja zima.

Trnuljčici najbolje se godi.

Njen novodobni princ zdaj druge hajka

in ta prelepa starodobna bajka

povsem drugačen epilog dobi.

Ne zmorem več, polil sem si črnilo,

skončajte tole pravljico si sami.

Ne maram več sodelovati v drami.

Potem ... potem pa je vse tiho bìlo.

Brezinbor