POŽIRKI
Noč se redči,
bledi v jutro.
Lajež se oddaljuje,
izgine neznano kam.
Globok ženski glas,
zadrsa po gladini,
nato se zavrtinči v dno.
V žalost.
V razklano grlo
padajo drobne solze.
Ne vem, čigave so.
Hladne so kot spomladanski dež.
Tanka črta svetlobe,
se lomi na stenah,
Z lajnastim ščebetom jo požiram.
Počasi, zelo počasi
vame drsi olajšanje.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 30. 03. 2022 ob 10:43
- Prebrano 223 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 9.5
- Število ocen: 2
