Govorila mi je ati
Potem mi je zlezla v žep
Vsake toliko sem jo vzel ven
in jo vprašal
boš pelinkovec
Glej nebo božajo oblaki
in najina norost
gre v tisočake
Morda so tako umirali
pesniki
z dna pekla
naposled
umevajoč usodo
vlažne zidove podzemlja
cvet v razpoki asfalta
sonce blaznosti
v rogovili drevesa
Nekega dne ti postrežem
mir norosti
ki veje kot hlad
od potoka srebrnih luskin
od ceste brezimnih demonov
ki tavajo med stopljenim
železjem vojne
Nekega dne
ki se iz razkrojenega uma
dviga v čistost
boš zvedel zakaj
in milni mehurček bo počil
Bil si kar boš
tolažba
za čas groze
ko je dekletce videlo očeta
kako visi na vrvi
sredi nemega
ledenega brezbrežja
Zelo mi je vsec.Custvena in to vsi rabimo ljubezen itd.lp cane
Se da nadomestiti človeka in druge misli se razpredajo po branju te tvoje pesmi ... čestitke,
lp, Ana
Poslano:
12. 06. 2022 ob 21:10
Spremenjeno:
12. 06. 2022 ob 21:12
Hvala, Berja, ne veseli.
Lp, m
Ne morem popraviti ne v me veseli. Hvala še enkrat.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 28. 03. 2022 ob 05:02
- Prebrano 479 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 281.87
- Število ocen: 13