ŽIVLJENJE MRVEGA ČLOVEKA PREBUJA V SMRT

Življenje ne pozna bolezni

Izumljamo jih sami

V pričakovanju ljubezni

Ljubimo z željami

Jahamo na srcih k sreči

Etike si ne priznamo

Nadrealizmu pa sledeči

Janičarja si zadamo

Enciklopedije smo spisali

 

Mrk besed in stavkov

Rastemo v pradavnini

Trnja naši zgodovini

V bistvu smo pristali v ječi

Enotni pa sledimo sreči

Glodamo se do kosti

A v srcih nas boli

 

Človeštvo za Zemljo ne skrbi

Laboratorije raje si gradi

O življenja bistvu pozabili

Vsakemu srečo izmaknili

Ekosistem pa nas enači

Kakor ptici, kakor kači

Ampak to nas ne zanima

 

Projekcija se ne zalima

Raje še naprej smo slepi

E, pa kaj bi bili lepi

Budne so samo živali

Ujemamo jih kot kristali

Jih ubijamo in jemo

Anarhijo si zatremo

 

Vbrizgavamo si strup gonila

 

Smrtnost nas ne bo rešila

Mrtvega ne obudiš

Razen če si res želiš

Truden svet svoj zapustiš

 

Se v Življenje prebudiš

 

Prebujanje vsaki dan

Res trudiš se, a zaman

E, pa kaj, ko ne živiš

Buden si, a ne bediš

Ujemi svoje sanje si

Joči kadar sreča je

A ne pozabi tukaj si

Notri z mirom obsedi

Jezo svojo izpusti

Energija bo prišla

Mirna kakor rožica

 

V objemu žarka

 

Zdaj zaspi in se zbudi

Drugačen, kot si bil do zdaj

Abstrakten s svetom Eno si

Jaz in ti in vse stvari

Ines S. Jakopanec

Komentiranje je zaprto!

Ines S. Jakopanec
Napisal/a: Ines S. Jakopanec

Pesmi

  • 26. 03. 2022 ob 12:23
  • Prebrano 286 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 29.9
  • Število ocen: 1

Zastavica