Bolezen
Hujša in hira,
skozi oči tvoje umira...
Pa vendar je živ,
kot nikoli do sedaj,
ve, da ga čaka,
samo ne ve kdaj.
Diha in sope,
pa vendar počiva,
vsak vdih zanj,
je stometerska njiva.
Vedno fit je bil, vesel,
tega sedaj nihče več mu ne bo vzel...
Bolezen tiho potrkala na vrata,
in v 'sedmici' ni ušla,
vendar počakala in ga vzela,
tako kot je prišla.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Ines S. Jakopanec
- 22. 03. 2022 ob 07:38
- Prebrano 314 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 0
