Lahko jo vidim,
vsak dan,
čez moje odprto okno.
Vidim njeno rdečo preprogo,
njeno malo pasjo nadlogo,
njeno lepo dlan.
dlan ki riše slike mojih sanj.
ko jo vidim včasih srh me zgane,
v mojem srcu vsakič nekaj močno me zadane,
ker vem da ona vidi mene ne.
trudim se da moj pogled jo ujame,
da vidim njene velike oči.
Te se svetijo v večeru,
v odsevu nočnih tisočih luči.
Ko gleda skozi okno,
vidi mene ne.
Okno, ki meni kaže svet,
je zanjo prazno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Domzo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!