Cvetlica se ne diči, ne skrbi je,
če lepša je kot druge ali grša,
ni mar ji, koliko večerov šteje,
če zemlja kdaj je trpka, malo trša,
nastavlja vetru se, ki jo miluje
in toplo sonce kopa jo v svetlobi,
živi ji liste dež, ji v žile pluje,
lepota se ne vda pritlehni zlobi -
le da krasi, za tisti kratek vek,
ko se ukorenini iz semena,
nekomu sreča, drugim morda lek,
ni mar ji mej in ni ji mar imena
.
Prikimajo ji trave in drevesa.
Raj ruši človek – v njegova nebesa.
Človek, kot največje zlo.
ostani sonček!
lpb
Kot "izganec" sem begunec, ki v teh časih preplavljajo dežele tega sveta. Imam občutek, da se lahko vrnem tja od koder sem brcnjen, vse bolj se mi zdi, da sem se sam izgnal, s prepovedanim sadom sem pridobil "svobodo izbire..." in odprle so se mi oči...saj prej sploh nisem vedel da sem v raju...
Hvala, draga Branka, tudi ti ostani sončna <3>
Kako res, dragi Svit. Hvala za tvoj pomenljiv komentar.
lp
pi
Kajne, Stojan, ko bi se ...
Hvala!
Lp
pi
Tudi mene se je pesem dotaknila - zdi se mi le, da je majhna skladenjska napaka v 4. verzu 2. kitice,
lp, Ana
lepota se na da pritlehni zlobi ?
lepota se ne vda pritlehni zlobi?
Sem ti še na spremenila v ne ... super, čestitke k sonetu,
lp, Ana
Najlepša hvala in velik objem.
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!