Pa sva šla.
Tja v en dan.
Brez načrtov,
dve bisagi,
nekaj za pod zob.
Mladost sva skrbno položila
tja na rob.
Morda, sva rekla si,,
prav pride njena družba.
Postarana mladost ...
Vsa polna še načrtov
kako preplezati oblake,
na Mesecu, o mlaju, luč prižgati,
prepluti nove neodkrite oceane,
sezidati si trden grad na pesku,
ujeti angela kar spotoma v dlan.
Zatavati tja v polja žit,
preproge trav poletij si poviti
za kdaj pozneje in jih spet razviti,
ko sneg pobeli, severnik zaveje ...
Prevračati kozolce, norce briti,
igrati kozo klamf se, nekam skriti ...
Neznanca, ki bo znanec, povabiti,
da del poti premeri skupaj z nama ..
In še
kdaj biti pikov fant in njega dama ..
Ljubiti, dihati, objemati, čutiti ...
In glej, začuda, le preprosto, biti.
P.s.:
Pozdrav s poti,
mi trije smo v redu!
Lepo nam je in pot bo dolga še.
Mi je prav fajn, da si ...
Lepo hodite še naprej.
dušica
Dušica, hvala! Me veseli ... gremo naprej, zase in za vse ljudi dobre in blage volje.
Pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!