
grozovitost tišine
ki lebdi nad mestom
se odeva
v sivi mrak
rohneče ptice
z jeklenimi peresi
režejo višine
nekje nad vidnim
______________
v mislih
kakor vedno
objamem sonce
mu izrečem ljubezen
z zaupanjem
se predam
zasenčeni strani
planeta
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!