Stopaš mi naproti
v črni obleki.
Moja je bela.
Stojiva drug ob drugem
na poti v življenje.
Kdo od naju bo pospešil
svoj korak?
Morda nihče, morda eden, oba?
Ohraniti ljubezen,
je res tako težko?
Je le utvara vse?
Naše življenje je pot
po tlakovanih lažeh,
ki jih živimo dan za dnem,
leto za letom,
- dokler naju smrt ne loči -
Smrt ne more ločiti nekaj,
kar je ločevalo življenje,
dan za dnem, leto za letom...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Agata
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!