ODVEZUJEM SE OD SEBE
tečejo kilometri
redči se drevored obrazov
ki so ljubi
bežijo v srebrno penino
razgrinja se nad tišino reke
včasih me posrka
skupaj odstiramo čas
spomine labodov in mavričnih rib
gradimo mostove
od nikoder v nikamor
zremo skozi
in v biserih kalimo semena
za tiste ki še pridejo
srebrni glasovi
mi polzijo po grlu
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 07. 03. 2022 ob 11:01
- Prebrano 302 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 53.81
