Ko
zrem
štrlečo
v nebo,
v soncu
obsijano,
avtorv ve,
kam letela bo,
jaz
le tako,
da letim z njo.
Vsak
stavek
nov polet
na isti planet.
Več
stopenjaska
daleč bo šla.
Kar
je na koncu
ostalo bo,
to bo to.
In
tam,
morda
se srečava
stavek
poved
ponese me
na novi planet,
da odrijem novi svet
leti ! leti !
leti !! let i!!
leti !!! leti !!!
!!! !!!
!! !!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marsko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!