Nedokončana pesem,
prebujena v nekem jutru
si razteguje svoje vrstice.
Začudeni verzi pokukajo izpod
tople odeje,
potiskane z motivi pomladi.
Črke kot vezenina
se zleknejo udobno po svileni trati.
Vmes vejice, pike, klicaji, vprašaji
pričakujejo sape sušca, ki jih bo razčesal
med komaj spočete besede.
Sledi sonca kot kopja antičnih bojevnikov
odslikavajo sence in odeja skoraj oživi.
Šepet neznanih glasov ...
Verza, ki sta se spoprijateljila
si pripravljata prvo medeno kavo
v potiskani čašici razprtega žafrana.
Vstanem previdno, da ne zmotim idile,
poravnam odejo, nežno drsim z roko
preko motivov pomladi in nočem,
ne, nočem še dokončati te pesmi.
Hvala za še eno, z resnično ljubeznijo do poezije ustvarjeno "nedokončano pesem", spoštovani pesnik Brezinbor. Lepo te je brati.
Lep dan ti želim,
koni
Koni, hvala! Moj Šepetalec je še vedno z menoj. Vsekakor pa me veseli, da še komu ozaljša vsaj trenutek.
Pozdrav
B.
Svit, hvala! Tudi jaz jo nisem, vsaj to ne.
Pozdrav!
B.
Tako nežna, božajoča, da jo je škoda dokončati.
Lp, dušica
Hvala, Dušica! Ta ostane nedokončana.
Pozdrav
B.
Super je, mogoče bi le izbrisala zadnje vprašanje (zadnji verz) ...
lp, Ana
Ana, Svitov komentar, je odgovoril na zadnjo vrstico. Pesem aktivira, vključi bralca.
Sicer bi ničesar ne izgubila tudi brez zadnje vrstice. A naj ostane tako. Hvala za komentar.
Lep pozdrav!
B.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Brezinbor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!