Dim se zaustavi in razleze po štrlečih drevesih.

Ovija se okoli golih vej in jih oblači

v svilnate tančice.

Ob deblu jih nabere,

da se kot dolgo krilo spustijo do zemlje.

Čuti sokove, ki se gostijo

in brste, ki bodo vsak čas pognali

in ostanke sonca, ki se skrivajo pod skorjo.

Prinese okuse kave in melisinega čaja.

Ne govori o jutranji naglici in skrčenem času.

O zaspanih gibih, hitenju, priganjanju, prerivanju.

O najljubši skodelici, ki zakriči,

nato obždi v molku

in skisa obraze z jezo in užaljenostjo.

O stisnjenih ustnicah in loputanju z vrati.

O iskanju ključa.

nada pecavar