Tvoja igra

Hladna kot led,
neprijetna kot veter.

Zaprta kot školjka,
ki skriva svoj biser pred drugimi.

Skrila sem svoj pravi jaz,
v bojazni, da me ne prizadeneš.

Nadela sem si masko,
neprizadeto za ves svet,
tudi zate.

A ker sem človek,
ki ne zna igrati,
se pretvarjati,
sem snela masko –
prekmalu.

Odprla sem ti svoje srce.

Ti pokazala svoj biser;
dobro srce, nežnost, toplino.

Tvoje besede so me božale kot veter,
tvoji pogledi so me greli kot žgoče sonce,
in tvoji poljubi so se zgubljali na meni,
kot dežne kapljice, katere sem vsrkavala vase.

A ti si se želel le poigrati…

Moje ustnice hrepenijo po tvojih poljubih,
moje srce si želi tvoje bližine,
moja duša potrebuje tvojo dušo.

/12.maj 2008/



BlueRose

Komentiranje je zaprto!

BlueRose
Napisal/a: BlueRose

Pesmi

  • 05. 08. 2009 ob 07:09
  • Prebrano 701 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 80
  • Število ocen: 2

Zastavica