Drevo sem, mogočno.

Tolikokrat ste šli mimo mene,

pa me ne vidite.

Tolikokrat je name padel sneg,

v mojih krošnjah si ptice spletajo gnezda.

Dež je že neštetokrat umil moje deblo,

rosa se nabira na mojih listih

in mojem lubju.

Vsako pomlad vam natrosim

rumeno preprogo dišečih cvetov.

Postojte za trenutek ob meni

in začutite silno moč življenja.

Tu sem bilo, pred vami

in tu bom, ko vas že davno ne bo več.

Koliko zgodb bi vam lahko pripovedovalo,

če bi me znali poslušati.

Zato postojte za trenutek ob meni

in skozi šelestenje listja

poslušajte mojo pesem življenja.

Agata