O ko bi ti lahko posodila
ušesa
da bi pravočasno slišal prelet roparice
ki ti je izpila življenje
ko bi ti lahko posodila
oči
da bi mogel izjokati grozo
udov ki so za trenutek postali ptice
ko bi ti le lahko posodila
noge
da bi našle skrivališče
in mi ne bi bilo treba
gledati oči na pločniku
ki osuplo sprašujejo ...
... kaj se je zgodilo
Ja. Šele potem vidimo za nazaj vso svojo nemoč.
Šola življenja za življenje.
Šola res, ampak boleče kruta.
Hvala za dotik, Maša.
Lp in lep večer ti želim!
Marija
Pesem, ki se bere kot kratka zgodba. Ravno dovolj besed, da se naslika groza, scenarij pa lahko zgolj zaslutimo ...
Čestitke,
H
Hvala, Helena.
Lp, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!