Pozdravljena in dobrodošla na Pesem si, Agata, lepo, da si se nam pridružila. Tvoja pesem se me je dotaknila. Razmisli morda o majhnih popravkih:

Gledam kamen

in iščem njegove oči.

in iščem ljubezen v njegovih očeh. (potem lepo stopnjuješ pesem, ni treba že zdaj omenjati ljubezni)

Gledam kamen

in iščem roke, ki bi me objele.

Hodim okrog kamna,

nima rok.

In se čudim.

In gledam, mogoče ima noge,

ki bi stopale poleg mene,

z enakim korakom,

kot je moj.

Nog ni nikjer.

In se čudim.

Mogoče ima srce?

Tolčem in praskam

in gladim. in jočem

od bolečine. (bolečino omenjaš v nadaljevanju)

Moje roke so živa rana

in kri lije iz njih.

In še vedno razbijam

in iščem.

in Moje roke

so ranjene do komolcev.

in še dlje.

In se čudim.

Ni ljubezni,

ni objema,

ni rok,

ni nog,

ni stopinj,

ni srca.

Samo moje ranjene roke. (Že veliko stvari ponavljaš, tu se mi zdi repeticija odvečna.)

In kamen, ki dobiva obliko

človeka.

Samo to.

Premisli in če želiš, popravi (gumb Uredi na desni, odpre se ti pesem, vanjo vneseš popravke, nato spet klikneš Pošlji),

lp, Ana

Pozdravljena, Ana

Najprej hvala za sprejem in seveda tudi komentar in nasvet. Bom pregledala, premislila.. Trenutno sem še v fazi privajanja sebe, da sem sploh "stopila v javnost" :))

Pesem, ki nas nagovarja s svojim neuničljivim upanjem ... čestitke,

lp, Ana

Pozdravljena, Ana

Hvala!!! Presenečena, vesela...

Čestitam za podčrtanko.

Lp

Iskrena hvala :)