Srce nabreklo.

Utrujeno od nemoči.

Občutek črnine,

občutek črnih očal nad očmi.

Vstopili smo na vlak,

uspavali smo čute.

Zadremal  nam je um.

Ne beremo knjig.

Ne potrebujemo resnic.

Ne ponuja jih več časopis.

Slepi v praznino strmimo,

ne poznamo poti vlaka, ki drvi,

a v beli kruti megli smo vsi enaki.

Izgubljeno ljudstvo, zgolj zaupano v varstvo vlakovodji,

ki mu okrnjen vid ne zaznava čudne, presenetljive stvari,

ki je bila nekoč, ne predolgo nazaj,

Čist

Obraz.

zdenko