Prevod dela: POEM
Avtor izvirnika: Christina Georgina Rossetti (1830 – 1894)
PESEM
Ko bom umrla dragi moj
Ne sadi rož nad mojo glavo
In pesmi žalostnih ne poj
Moj grob poraščen s travo
Cipres naj senca ne temni
Nevihte dež naj me rosi
In če hočeš – se me spomni
In če hočeš – me pozabi
Ne bom se v sence potopila
Ne bom dežja čutila
Ne bom tam slavčka čula peti
Kot v bolečini njega neizpeti
In sanjati skozi mračine
Večera jutra krog ki mine
Morda spomini bodo še ostali
Morda s pozabo se obdali
When I am dead, my dearest,
Sing no sad songs for me;
Plant thou no roses at my head,
Nor shady cypress tree:
Be the green grass above me
With showers and dewdrops wet;
And if thou wilt, remember,
And if thou wilt, forget …
I shall not see the shadows,
I shall not feel the rain;
I shall not hear the nightingale
Sing on, as if in pain:
And dreaming through the twilight
That doth not rise nor set,
Haply I may remember,
And haply may forget.
Christina Georgina Rossetti (1830 – 1894) je eno osrednjih pesniških imen angleške viktorijanske dobe. Literarna veda jo uvršča ob bok Alfredu Tennnysonu, Robertu Browningu, Elizabeth Barrett Browning in bratu Danteju Gabrielu Rossetiju. Za razliko od njenih pesniških sopotnikov se je zanimanje za njeno poezijo nadaljevalo v 20. stoletju.
Pripenjam še moj prevod ... tudi izpred kakšnih 40 - 45 let nazaj.
( Oooo joj, a je res minilo že toliko časa (•_•) ??? )
Upam, da ne zameriš? Marija
Ko bom umrla, moj najdražji,
Ne poj žalostnih pesmi;
Ne sadi vrtnic nad mojo glavo,
Niti senčnih cipres:
Naj bo le zelena trava
S ploho in kapljicami rose;
In če hočeš, se me spomni
In če hočeš, me pozabi ...
Ne bom videla senc,
Ne bom občutila dežja;
Ne bom slišala slavčka
Peti o njegovi bolečini:
In sanjati skozi mrak,
Ki ne vzhaja in ne zahaja,
Mogoče se bom spomnila,
Ali pa bom vse pozabila.
Pozdrav
Marija
So pesmi ki
so večne
Prevodi senca
Pozdravljen, jaaaa res je!
Spomnim se, da takrat za nobeno ceno ne bi prevedla kaj v rimi. Zdelo se mi je staromodno; (mladost je norost, skače ... itd).
Besedilo pa se mi je zdelo tako zelo v srce segajoče in me je močno prevzelo.
Sedaj se mi zdi tipično angleško romantično, z veliko mero italijanske dramaturgije.
Sicer pa tako in tako nisem nikoli nič prevajala, le to, pa še eno kratko pesmico. Tudi od te pesnice. Prevzela me je s preigravanjem besed.
Lep dan ti želim,
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dedihajka
- 19. 02. 2022 ob 18:27
- Prebrano 311 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 85.25
- Število ocen: 5