Podnevi ne vidi se nebo, ponoči na zemlji je temno.

Modrina ni praznina, je skrito, kar me zanima,

le če sonce premočno gori, se mi prazno zdi:

slepeča belina

Iz teme se rodijo zvezde, zvezdno nebo,

povezovanje nepovezanih sonc, veliki voz, mali voz.

Sonce vir oblike in praznine; na eni strani zemlja,

na drugi nebo.

Oblak, maternica besede, ki je več kot samo oblak,

nešteto zvezd na zvezdnato nebo,

besede črne, podnevi vidne na belem papirju.

oblaki obsijani z luno, nebo skrivnostno in lepo.

Iz meglic majhen oblak, lahko postane silen orjak.

da podira vse pred sabo in za sabo.

Kakšno danes je nebo, svetlo ali temno,

se bo rosilo moje oko, ali le vse sivo bo?.

Jaz nisem nebo, moje besede vse isto so lahko;

iste besede istih ulic, na pamet hojena pot. vsi oblaki isti,

ker mislim tako.

Čakam oblak, da lahko sedem nanj, da se odpravim drugam.

Beseda, sonce skritega vesolja, oblaki vseh dežel, združite se.

oblak

Vidiš oblak?

To je samo oblak.

oblak oblak

Vidiš dva, ki se lahko združita?

Veter oblake podi v vse smeri, če zakljenjena misel ni.

Morski valj v modrem črnilu, ustvarjen z modrim črnilom.

Valj ki nosi besede, butanje v moje zavedanje

Zrem vanj, morje sem jaz sam.

Marsko-Marjan Škoda